Dr. Erik Logar: "Moramo razumeti podeželje, kjer živi večina"
V podkastu Zavrti znanost! predstavljamo mlade znanstvenice in znanstvenike, njihova področja raziskovanja ter spoznanja, ki vplivajo na naša vsakdanja življenja - tudi takrat, ko se tega sploh ne zavedamo.
V prvi epizodi gostimo dr. Erika Logarja, geografa in zgodovinarja, ki je svojo pot začel v učilnici, nato pa se podal v raziskovalne vode. Ukvarja se s podeželjem, lokalnimi skupnostmi, razvojem prostora in z vprašanjem, kako ljudje živijo s prostorom in v njem. Raziskovalna pot, ki ga je vodila od Slovenije do Nemčije, mu je prinesla številna priznanja, med drugim Prešernovo nagrado ter Melikovo priznanje za mladega znanstvenika Zveze geografov Slovenije. Danes deluje v eni osrednjih slovenskih znanstvenih ustanov – ZRC SAZU.
Z voditeljem Nejcem Krevsom sta presegla stereotipe o slovenskem podeželju in razkrila njegovo kompleksno vlogo v sodobni družbi. Skozi pogovor sta osvetlila izzive hitre urbanizacije, razbila mite o (ne)čistosti podeželskega zraka ter poudarila pomen opolnomočenja lokalnih skupnosti in premišljenega znamčenja podeželskih območij. Pogovor ponuja razmislek o tem, zakaj vasi ne smemo razumeti le kot romantične kulise za oddih, temveč kot vitalen prostor za gospodarski razvoj, oblikovanje identitete in našo skupno prihodnost.
V podkastu Zavrti znanost! predstavljamo mlade znanstvenice in znanstvenike, njihova področja raziskovanja ter spoznanja, ki vplivajo na naša vsakdanja življenja - tudi takrat, ko se tega sploh ne zavedamo.
V drugi epizodi gostimo dr. Tamaro Leskovar, arheologinjo, ki je doktorirala na Univerzi v Ljubljani, znanstveni magisterij pa je opravila v Angliji, kjer se je specializirala za človeško osteologijo in paleopatologijo. Raziskovalno se ukvarja z analizo človeških posmrtnih ostankov, izotopskimi analizami, DNK-ji naših prednikov in sodeluje z raziskovalci z različnih področij. Deluje na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in je članica projektne skupine MATRES – Materialna odpornost v časih okoljskih in družbenih sprememb.
Z voditeljem Nejcem Krevsom sta prevetrila pogled na arheologijo kot zgolj terensko delo ter osvetlila visokotehnološko realnost laboratorijskih raziskav, kjer kosti in zobje postanejo dragocene črne skrinjice preteklosti. Dr. Tamara Leskovar je razkrila, zakaj človeško telo ne more lagati in kako bioarheologi natančno rekonstruirajo usode posameznikov: od njihovega izvora in prehrane do bolezni, ki so jih zaznamovale. Skozi pogovor boste spoznali pomen odkritja kuge iz 6. stoletja na Bledu, raziskali razkorak med materialno kulturo in genetiko ter izvedeli, kako projekt MATRES v preteklih okoljskih in družbenih krizah išče odgovore na sodobne družbene izzive.