dr. Vesna Leskošek: "Številni živijo v zelo težkih razmerah, čeprav se domneva, da država zanje dobro poskrbi"
Revščina družin, v katerih živijo osebe z motnjami v duševnem razvoju, pogosto ostaja spregledana in neprepoznana. Finančni izzivi teh družin so še posebej veliki, saj starši poleg vsakodnevnih skrbi nosijo tudi dodatna bremena stroškov za oskrbo, terapije, medicinske storitve in prilagoditve, ki jih njihovi otroci ali odrasli družinski člani nujno potrebujejo. Takšno breme pogosto vodi v dolgotrajno preobremenjenost, izgubo zaposlitve, finančno nestabilnost in včasih celo v dolgotrajno revščino. V tokratni epizodi podkasta Glasovi sožitja smo gostili dr. Vesno Leskošek, redno profesorico na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani in raziskovalko, ki se že desetletja ukvarja s področji revščine, neenakosti, socialne izključenosti in socialne politike. Spregovorila je o vzrokih, posledicah in različnih obrazih revščine, zlasti tiste, ki ostaja skrita v družinah oseb z motnjami v duševnem razvoju.
Ranljive skupine se težje vključujejo na trg dela, kar pogosto vodi v izključenost, izgubo potencialov in revščino. Pogosto se srečujejo z omejenimi možnostmi zaposlitve, neustreznimi delovnimi mesti, slabim razumevanjem njihovih potreb in globoko zakoreninjenimi stereotipi. Kljub zakonskim spodbudam za zaposlovanje ljudi z oviranostmi ostaja stopnja njihove delovne aktivnosti izjemno nizka. Na srečo pa obstajajo svetle izjeme, ki poskušajo spreminjati te okoliščine. Tak primer je Zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Radela iz Radelj ob Dravi, ki se zavzema za večjo družbeno vključenost ter povečanje zaposljivosti invalidov in ljudi z motnjo v duševnem razvoju. V podkastu smo tokrat gostili direktorja Zavoda Reneja Doplerja.