Jaka Tomc: Arthur C. Clarke - Konec otroštva
Podkast
Shrani
Območje lagodja/Maja Čakarić, Klara Škrinjar

Jaka Tomc: Arthur C. Clarke - Konec otroštva

Produkcija
AirBeletrina
Dan objave
9. februar 2026
Produkcija
AirBeletrina
Dan objave
9. februar 2026
POVZETEK

»Knjiga govori o Nezemljanih, ki pridejo na Zemljo, da bi naredili red. Kot bralec sem si mislil: Ja, končno!« Tako je pisatelj Jaka Tomc utemeljil svoj izbor knjige, ki jo podrobneje predstavljamo v AirBeletrininem podkastu Območje lagodja.

Naš planet je okupiran. Konec 20. stoletja ga zavzamejo skrivnostni overlordi, nadzorniki, ki v svoje roke prevzamejo vajeti svetovne politike in tehnologijo. Nihče jih zares ne vidi, je pa možno videti posledice njihove prisotnosti, ki so osupljive.

Vojn ni več, revščine in bolezni tudi ne, zdi se, kot da sta se v družbo naposled le zasadila mir in blaginja, z njima pa utopija. Toda kako utopična je dejansko lahko utopija, kakršno kaže znanstvenofantastični roman pisatelja Arthurja C. Clarka Konec otroštva? In ali mora človeštvo za takšen napredek plačati tudi kakšno ceno?

***

Naslovna fotografija: Andraž Gombač

NASLEDNJA EPIZODA
Uroš Škerl Kramberger: Lado Kralj - Ne bom se več drsal na bajerju

»To je ljubezenska zgodba o zametkih partizanskega oziroma odporniškega gibanja v Ljubljani z malo mitologije, mogoče fantastičnimi elementi, ki tako … kar malo začarajo.«

Tako je novinar in glasbenik Uroš Škerl Kramberger utemeljil svoj izbor knjige, ki jo podrobneje predstavljamo v AirBeletrinenem podkastu Območje lagodja.

Knjiga bralce popelje v čas med drugo svetovno vojno, ko je bila Ljubljana med italijansko okupacijo obdana z žico. Osredotoči se predvsem na Šiško. V ospredje postavi zgodbo rahlo uporniškega šestnajstletnega Ivana Kneza, ki mora med odraščanjem manevrirati med raznolikimi ovirami, in sicer tako v dobesednem kot prenesenem pomenu, ter se postavljati po robu ali pa se vsaj spretno izogibati italijanskim vojakom, ki ne poznajo milosti niti do otrok in mladine. Knez se mora tako izogibati grožnji koncentracijskega taborišča, medtem ko krepi sodelovanje s slovenskimi obveščevalci, pa se počasi kali v oefovca, hkrati pa se sooča še z izzivi odraščanja.

A knjiga je bila za Uroša Škerla Krambergerja še nekaj več. Mestoma je nekakšno nadaljevanje zgodb v literarnih preobleki, zgodb, ki mu jih je pripovedovala njegova stara mama, ki je živela v Šiški.

***

Naslovna fotografija: strasnohudi.si