Drage bralke, dragi bralci, tokrat vam predstavljamo pisateljico Leno Kregelj in njeno knjigo Zato sem torej prišla. O svojem delu se je pogovarjala s Tonijem Cahunkom.
Zgodbe Lene Kregelj se trudijo biti kar najzvestejše vsakdanjemu življenju preprostih ljudi. Zveste celo do te mere, da nas pedantno opomnijo na vrsto drobnih detajlov, ki jih v imenu večjih težav radi spregledamo ali pa ostajajo – saj vemo, kako to gre – čeprav bistveni, očem skriti. Osrednje dogajalno polje, če ne kar predmet pisateljičinega ustvarjalnega pa tudi siceršnjega zanimanja, so najosnovnejši odnosi, ki se napletejo, zapletejo in kdaj pa kdaj tudi uspešno razpletejo v službah, doma, neredko pa kar v medprostoru vmesnih srečevanj v obliki spoznavanj in zmenkarij. Čeprav je to avtoričin knjižni prvenec, gre za pisavo s primerno kilometrino, ki se razteza vse od skrbno premišljenih življenjskih in poklicnih izkušenj do zagnanega piljenja literarnih veščin, ki so jih prepoznale že številne strokovne komisije. Zato sem torej prišla v naslovu pravi avtorica. Bralci pa ji odgovarjamo: lahko bi se zgodilo prav vsakomur, očitno pa je moral priti nekdo, da je z vsega tega »zgodenega« odgrnil še kako dodatno tančico, ki nam je preprečevala uvideti bistvo stvari. Dobrodošla, Lena!
Lena Kregelj (1984) je pisateljica, diplomirana komunikologinja in doktorica znanosti na področju socialne psihologije. Poklicno se ukvarja z raziskovanjem samomorov na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Njena najljubša oblika literarnega ustvarjanja so kratke zgodbe, ki jih redno objavlja na svoji spletni strani, v literarnih revijah in na spletnih platformah. Zanje je prejela že tudi kar nekaj literarnih nagrad. Ko ne piše, se ukvarja s slikarstvom, ki je njena strast od malega, za sprostitev pa najraje zahaja v slovensko visokogorje, ki ji predstavlja nepogrešljivo svobodo in odmik od vsakdanjika.
Tokratno epizodo Beletrine v živo posvečamo zbirki Steklene stene Ane Svetel. Z avtorico se je pogovarjala Ajda Bračič.
Zbirka Steklene stene Ane Svetel združuje pet motivno in tematsko raznolikih kratkih zgodb. To, kar jim je skupno, je značilni vonj našega časa, ki ga upoveduje avtoričina ubrana, zanesljiva in izbrušena pisava. Po čem vonja ta vonj? Nemara po hektičnem času, v katerem so medčloveški odnosi podvrženi zmrzali? Ali po trdem steklu, ki ne da od sebe niti kapljice vonja? Po zarodkih v velikosti sadežev? Po žrtvah in storilcih v vrstah profesorjev in študentk? Po nesproščeni komunikaciji, ki se zatika zaradi družbenih razlik, predsodkov in nestrpnega preganjanja teh? Po blagi svetlobi onstran prosojnih sten? Pa tudi po nepremičninskih agentkah in večnih selitvah. In morda po nepreklicni odraslosti, v kateri se po dolgih letih spet srečajo stari prijatelji s faksa, a se ne morejo več zares spomniti minulega obdobja, zato jim nostalgija spolzi med prsti … Najbolj cajtgajstna pa je bržkone Elza, hlastno izpisana zgodba o spletni vplivnici, mami dveh otrok, ki s svojimi objavami na Instagramu postaja izčiščen komentar našega časa. Komu ali čemu bo sledila ona? Kakšen vonj pa zaznavate vi?
Ana Svetel (1990) je po poklicu etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, in avtorica znanstvene monografije Spremenljive krajine severovzhodne Islandije (2024). A ni le poklicana za znanost: uveljavila se je kot pesnica, pisateljica in kolumnistka. Podpisuje se pod pesniški zbirki Lepo in prav (2015) ter Marmor (2022) in kratkoprozno knjigo Dobra družba (2019) – vse so bile nominirane za vidne domače literarne nagrade, po zadnji je Radio Slovenija posnel serijo radijskih iger Prevozi. Njena besedila so objavljena v vseh pomembnejših slovenskih literarnih revijah, prevedena v več kot deset jezikov in dobro antologijsko zastopana. Oddih od jezika avtorica najraje najde v klasični glasbi.
Dogodek je del programa literarne prireditve, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.