Oglejte si novo epizodo Beletrine v živo, v kateri smo tokrat gostili Mitjo Rotovnika, ki je več desetletij vodil Cankarjev dom. V pogovoru s Tanjo Jaklič je predstavil nastajanje knjige Gremo v Cankarja, svojo poklicno avtobiografijo.
Mitja Rotovnik (1942) je diplomirani filozof in sociolog, kulturni menedžer, ki je več desetletij vodil Cankarjev dom. Ne samo vodil, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil med pobudniki, da Ljubljana potrebuje nove, času primerne dvorane, neposredno je bedel tudi nad gradnjo, ko pa je bil leta 1982 kulturno-kongresni center zgrajen, je z mesta tedanjega načelnika za mestno kulturo v Ljubljani prišel na položaj direktorja in tam ostal več kot tri desetletja. Bil je eden najbolj predanih in angažiranih menedžerjev pri nas, tudi z zvrhano mero čustvenega angažmaja, kot je temu sam rekel. Ob upokojitvi leta 2014 je napovedal brskanje po 40 škatlah dokumentacije. Besedo je držal.
Tokratno epizodo Beletrine v živo namenjamo novemu romanu Vesne Milek Kleopatra: Naj se zgodi. Z avtorico se je pogovarjal Dan Podjed.
Roman o zadnji ptolemajski kraljici Kleopatri VII. je izpisan v prvi osebi ter gostem, preobloženem, skorajda hipnotičnem jeziku, v njem pa – na ozadju prelomnih zgodovinskih dogodkov in v času, ko je rimski imperij širil svojo prevlado na Vzhod – odkrivamo pravo podobo te neobičajne vladarice. Čeprav bi jo Zahod rad predstavil le kot krvoločno vladarico in prešuštnico, je bila Kleopatra VII. veliko več kot to; sposobna in genialna vladarica, ki je po očetovi smrti v deželi ponovno vzpostavila osiromašeno gospodarstvo, gradila namakalne sisteme, jezove, spomenike in najveličastnejše stavbe. Gojila je številna zanimanja, obvladala retoriko, znanost, umetnost, klasične avtorje in vsaj sedem jezikov, po zaslugi dveh najpomembnejših moških tistega časa – najprej Cezarja, potem Marka Antonija – pa je odigrala eno od ključnih vlog na Sredozemlju in Egiptu zagotovila neodvisnost. Roman se osredotoča predvsem na njeno notranje doživljanje in zapleten odnos s Cezarjem in Antonijem, pred bralca pa stopa kot ženska, ki je bila že z rojstvom predestinirana za božanstvo, in ki je ohranila oster um, hladno ambicijo in preračunljivost, a tudi željo po znanju, religiji, politiki in ljubezni.
Vesna Milek (1971) je novinarka, publicistka in pisateljica. Njeni romani so med najbolj branimi slovenskimi romani. Zadnji, biografski roman Cavazza, ki ga je navdihnilo življenje enega največjih slovenskih igralcev, je doživel več ponatisov in se še tri leta po izidu obdržal na lestvicah najbolj prodajanih in najbolj branih knjig v Sloveniji.