Drage bralke, dragi bralci, oglejte si epizodo Beletrine v živo, v kateri smo tokrat gostili znanstveno sodelavko na inštitutu za kriminologijo in docentko Pravne fakultete Univerze v Ljubljani dr. Mojco Mihelj Plesničar.
S slovensko pesnico, esejistko in skladateljico Nino Dragičević sta se pogovarjali o tem, zakaj imamo slovenci tako radi kriminalke in če je rast interesa do branja kriminalk mogoče povezati z občim interesom družbe oz. sodstva do kaznovanja.
Drage bralke, dragi bralci, oglejte si epizodo Beletrine v živo, v kateri nadaljujemo s predstavitvijo IV. letnika Klasične Beletrine. Na vrsti je roman nemškega pisatelja Klausa Manna z naslovom Mefisto, ki sodi med najpomembnejša dela nemške protinacistične književnosti. Pogovarjali sta se avtorica spremne besede Vanesa Matajc in voditeljica Blažka Müller.
Mefisto je prvič izšel leta 1936, leto dni po svojem nastanku v Amsterdamu, enem od emigrantskih zatočišč Klausa Manna. Za takratni čas skoraj preroško delo opisuje nastanek in vzpon nacizma ter njegove uničujoče posledice. Avtor pa v romanu ne izrisuje političnih in ekonomskih vzrokov za njegov razmah, ampak vzpon nacističnih idej prikazuje v okolju, kjer bi pričakovali visoko mero intelektualne kritičnosti – v gledališču.
Glavni lik romana je igralec Hendrik Höfgen, ki je nastal po modelu Mannovega svaka Gustava Gdünd-gensa, tedaj najslavnejšega nemškega igralca, upravnika Državnega gledališča v Berlinu, senatorja in državnega svetnika. Höfgen, pustolovec, povzpetnik in moralni kameleon, se iz gledališke province povzpne na berlinske odrske deske, v novem nacističnem režimu pa pridobi najvišje umetniške in politične časti.