1980

Prevzel me je občutek sreče. Ja, to je bil občutek sreče. Ne spomnim se, če sem ga občutil že kdaj prej. S Katarino je bilo drugače. Vedno je hitela na sestanke, vedno je bila angažirana, imela je polna usta prihodnosti, kar naprej je bila na preži, ambiciozna odličnjakinja, vedno na liniji. Zdaj pa je bilo prijetno. Enostavno samo prijetno. Občutek doma, čeprav v ozki sobici študentskega naselja, kjer je vedno nekdo kljukal na vrata. Potonil sem v Mirkino telo kot vase. Ko sem bil v njej, sem bil cel. Zunaj je ostal ves svet. Midva pa sva bila znotraj. Eden v dveh.