A nikad na vrhu

Ima smisel plezati na goro in nikoli doseči vrha? V tradiciji literature o naravi in potovanjih, Paolo Cognetti pripoveduje o svojem tavanju po majhnem Tibetu, oddaljeni nepalski regiji Dolpo, kamor se je leta 2017 odpravil po sledeh kultne knjige "Sneguljčica" Petra Matthiessena. Moški na koncu svojih štiridesetih let, mitična dežela izgubljena v času, gibanje brez določenega cilja, doline namesto vrhov in kroženje namesto osvajanja – v tej izjemni knjigi nas slavni avtor romana "Osem gor" hkrati vodi na dve iskanji, navdahnjeni z gorništvom – na potovanje po prostoru in potovanje po duhu. S svojim prijateljem iz otroštva Remigiem, ki nikoli ni zapustil Alp, in Nicolasom, slikarjem, ki ga je nedavno spoznal, v spremstvu skupine molčečih šerp skuša pripovedovalec odkriti nov način hoje in opazovanja, doživeti zadnjo prvotno goro, preden za vedno izgine. Prelepo napisana in opremljena z avtorjevimi risbami s poti, "Nikoli na vrhu" Paola Cognettija je dragocen literarni biser, dnevnik potovanja po Himalaji, ki se pred našimi očmi spremeni v pot samospoznanja. "Plezali smo in spuščali, napredovali sto ali dvesto metrov, da bi nato spet zaostali. Tedne nismo počeli nič drugega: po mojih izračunih smo zagotovo prehodili tristo kilometrov zračne linije, vendar višinska razlika teh neskončnih vzponov in padcev, ter s tem resnična dolžina poti, se ni mogla izračunati. Pomislil sem, da se Himalaja, enako kot Sete, upira našim merilom. Opazil sem, da že v samih besedah napredovati in zaostajati tiči nek gospodarski smisel zahodnega odhajanja v gore, kjer sta višina in razdalja kapital, ki ga kopičimo z lastnim trudom, in nam sploh ni všeč zapravljati naložbe. Zdelo se mi je, da slišim Petrov glas: spremeni besede, mi je govoril. Spremeni način razmišljanja. Kdo je videl goro Kailas z nedotaknjenega vrha Kristalne gore? Odgovor poišči v teh vzponih in padcih: ker boš zaostajal vsakič, ko boš mislil, da si napredoval, se nauči, da je pot mnogo dragocenejša od vrha. Najdi smisel v vsakem koraku."