August After Midnight

"August po polnoči" je roman o spominu, travmi in transkomunikaciji: triptih različnih glasov, ki prepletajo historiografijo, spekulativno fikcijo in visoko stilizirano prozo. Otvori se z "Avgustom", monologom, ki bralce vabi v misli mlade ženske, ki živi s sestro na nekakšnem robu, virtualni postaji na sicer nenaseljenih slavonskih ravnicah. Ta pesniško fragmentarni pripovedi, odmaknjeni od kakršnega koli prepoznavnega časovnega okvira, kroži okoli tem samote in spominjanja, narave in tehnologije, zadnjih stopenj razpadanja civilizacij, pa tudi možnosti transkomunikacije - stika z "onstranjo". "Po polnoči" je surova in intenzivna priča o enem takšnem poskusu: serija vprašanj in odgovorov med liki "Avgusta" in njihovimi neizčrpnimi protipostavkami. Včasih strašljiv, včasih smešen, ta del postavi uvodni monolog v popolnoma novo luč. Zadnje poglavje, "Marković", je večplasten in natančno napisan članek iz dnevnika. Preučuje dogodke, prikazane v prvih dveh poglavjih, z drugega vidika, in sicer iz vidika majhne celice, ki deluje kot tajna protifašistična radijska postaja v Osijeku leta 1943. Dogodki, čeprav že zdavnaj minuli, še vedno preganjajo avtorja članka, in ta članek predstavlja njegov poskus, da bi našel razlago, tako za fenomen, ki ga je videl, kot za svojo nesposobnost, da bi ga pustil. Roman je hkrati triler, duhovna zgodba in del znanstvene fantastike. Malo je pisateljev, ki obvladajo žanre tako spretno, a Luka Bekavac to počne in uporablja ne le svojo, ampak tudi domišljijo bralcev, da ustvari svetove v tem romanu. Kot Marković se bralci ne bodo kmalu pozabili na like, dogodke in posledice "Avgusta po polnoči". Ta roman se ne spušča na raven svojih bralcev. Gre proti toku in jim ponuja priložnost za resno interpretacijo in teoretsko refleksijo. - Anera Ryznar, Zarez Kategorija prostora in časa je razčlenjena, zdrobljena v stavke, binarne nize in transkripcije prenosov, v visokokakovostno literaturo, pisano s potenco, ki je redko videna, z jasnostjo in poliranim slogom, ki bo bralce pustil brez sape, nagnjene, da ne bodo izpustili knjige - dragocenega (literarnega) plena. - Marijo Glavaš, mvinfo.hr Ta besedilo se izmika vsemu določenemu in vsakemu občutku celote. Toliko slavonsko kot globalno, ta roman bralcem ponuja več vrat v interpretacijo, vendar bodo morali ključ najti sami. - Jagna Pogačnik, Jutarnji list