Galerija likovnih umjetnosti u Osijeku

Prva zbirka zgodb Luke Bekavca, "Galerija likovnih umjetnosti u Osijeku", združuje večkratno prepletene epizode kulturne zgodovine enega mesta. V vsaki od njih avtobiografsko maskirani pripovedovalec raziskuje nekaj pol pozabljenih "primerov", se spušča v hojo po liniji, ki povezuje dokumente, ponaredke in fikcijo. Na tej vijugasti poti med letoma 1958 in 2045 se odpirajo najrazličnejša, včasih resnično skrivnostna področja (elektroakustična glasba, sodobno gledališče, konceptualna umetnost, psevdoznanost, distopijska ekologija, digitalna kultura), naslikana s spektrom tonov, ki variira od lirskih in elegičnih do reportažnih ali črnohumornih. Čeprav se ta cikel zgodb lahko zdi kot samostojna celota (čeprav že nakazuje možnost nadaljevanja v morebitni drugi sezoni), se študije in ruševine iz njegovega podnaslova lahko raziskujejo kot načrti še neobjavljenih knjig, pa tudi kot obrobje pohvaljenih in nagrajenih romanov "Drenje", "Viljevo" in "Policijski sat: slutnje, spomini". Vsi ti deli delijo nekatere like, teme in okolja, a predvsem širši okvir drugačnega, skrbno izdelanega, zdaj že prepoznavnega "Osijeka". Za nekatere bralce bo zato "Galerija likovnih umjetnosti u Osijeku" povratek k znanim vzdušjem in dvomom, transkomunikacijam in katastrofam, za nekatere pa idealno izhodišče pri lekcijah iz druge strani: "uvod v Novi Bezdan".