Basel

Prozni fragment Basel opisuje teden novembra leta 1972. Glavni junak in njegova izbranka prvič po šestintridesetih letih obiščeta njegovo rojstno mesto Basel, mesto, v katerem so njegovi starši, ena prvih slovenskih priseljenskih družin, živeli od leta 1910 do 1938. Za junaka je to mesto, v katerem se stikajo Švica, Francija in Nemčija, in v katerem je preživel deset odločilnih let svojega življenja, več kot le kraj rojstva. Skorajda je usoda sama. Ob srečanju s hišami, v katerih je zaradi pogostih selitev preživel različna obdobja svojega otroštva, ponovnem opazovanju ulic, pristanišč in bazelskih predelov, v katerih je zakoreninjen pravi babilon mešane italijansko-francosko-nemške populacije, vendar predvsem ob ponovnem združevanju in pogovoru s sestro, ki ni nikoli zapustila Basla, postopoma oblikuje podobo časa in sveta nekdajšnje Evrope. Evrope, ki je minila, in ki jo je druga svetovna vojna vrtela med relativno mirnimi časi (zamegljenimi konci prejšnjega stoletja) in ostro diametralnimi političnimi poli. V Švici, ki je ostala nevtralna v obeh svetovnih vojnah, je podoba stare Evrope še bolj opazna, saj so tam ohranjeni vsi prejšnji vrednoti, konvencije, stališča in občutljivosti, ki državo naredijo nekakšen redki muzej Evrope. Medtem ko okolje, s katerim se junak sooča po skoraj štiridesetih letih odsotnosti, v njem vzbudi jasno in ostro podobo med seboj izključujočih epizod njegovega zgodnjega življenja, poteka vzporedno soočenje v sedanjosti, in sicer med Jugoslavijo (tem večno nemirnim vojnim državo in njenimi mnogimi povojnimi nemiri, ki niso nič manj strašljivi kot vojna sama) in Švico, ki jo simbolizira Basel (ki je kot človeška, zgodovinsko in politično zafosilizirana država, ki je svobodna od nemirov). Junak si želi vpletenosti v dvojni boj: ostati zvest Evropi, temu starodavnemu, propadajočemu Rimu na svetovnem zemljevidu, in hkrati upoštevati vse njene mite in simbole, pri tem pa uporabiti orožje evropske provenience: analizo in skepticizem.