Branje Boba Dylana na klancu

»Ko je švedska akademija sporočila, da je dobitnik Nobelove nagrade za književnost za leto 2016 Bob Dylan, se je najprej zgodilo troje. Nekateri so protestirali, češ da si je Dylan ne zasluži, ker ni pravi literat. Je poet ali le song writer? Je poet ali le pevec? Poeti svoje pesmi recitirajo – Dylan jih poje.Drugi so slavili, češ da je švedski akademiji končno kapnilo, da je Dylan velik pesnik, navsezadnje, za Nobelovo nagrado je bil nominiran dvajsetkrat zapored, vse tja od leta 1997, ko ga je prvič predlagal Gordon Ball, profesor književnosti iz Virginie. In če je lahko dobil kopico državnih odlikovanj, častnih doktoratov in Grammyjev, potem lahko dobi tudi Nobelovo nagrado.Tretji pa so rekli: kaj se prepirate – Dylan bo Nobelovo nagrado itak zavrnil! V resnici je bilo še huje: ko so sporočili, da bo dobil Nobelovo nagrado, se sploh ni odzval. Ni se zahvalil. Niti trznil ni. Niti \'no comment\' ni rekel.Tipični Dylan, so rekli. In dodali: Dylan je vendarle še vedno Dylan! Še vedno je poln trikov. Norčav. Nepredvidljiv.« – iz knjige