Dojenčki

Pesmi v najnovejši knjigi Tomaža Šalamuna berem tako, da se spreminjam v telo, čez katerega pljuska popoldanska ploha drobnih kristalov in tenkih iglic, ki ustvarja neločljive občutke blaženosti in bolečine istočasno na različnih mestih. Drobna poročila z nepreglednega terena, po katerem se giblje pesnikov zvedavi duh, se tukaj sproti sestavljajo in razpadajo kakor vzorci na vlažni koži, preden se spet posuši. Dojenčke berem s hvaležnostjo ob odstiranju mnogoterih odtenkov prožne duše in lebdečih besed, ki so prav zato še kako primerne za naš razpadajoči svet. (Aleš Debeljak)