Orgije

Tomaž Šalamun nam v svoji poeziji odstira tančice in pripušča v sam izvor pesniškega ustvarjanja. Jezik, tako kot vesolje ob svojem nastanku, je namreč ena sama orgija in Šalamunovi verzi – še posebej v zadnjih dveh desetletjih – so obenem akterji in priče geneze kozmosa. Na začetku, pravi teorija velikega poka, je se je prostor razstezal z nepredstavljivo dinamiko. V Orgijah so hitrosti jezika precejšnje, glasovi jasni, magma eruptivna. Obenem so prisotni ostri ritmi in močni obrisi zgodb. Pesmi, kot planeti, dobivajo svoje konture pred našimi očmi, postajajo prepoznavni, domači, presunljivo poseljeni z življenjem. Beli, atmosferski prah besed amalgamira. Kot v ljubezni. Zaradi ljubezni. Kajti prave orgije se lahko odvijajo le tam, kjer je vse jasno, in je znotraj te jasnine prisotna ljubezen. V teh pesmih je Šalamun na vrhuncu svoje ustvarjalne moči. Orgije so zbirka, ki bo znotraj razkošnega opusa mednarodno najbolj vplivnega slovenskega pesnika vseh časov, ostala zapisana kot ena njegovih mojstrovin. Pesnik Tomaž Šalamun (1941) je verjetno najbolj prevajan slovenski avtor. Poleg številnih objav v različnih tujejezičnih revijah so njegove knjige prevedene v osemnajst jezikov. Za svoje delo je doslej prejel nagrado Prešernovega sklada (1973), Jenkovo nagrado (1988) in leta 1999 veliko Prešernovo nagrado.