Fatalne simetrije

Nacija, identiteta, dediščina, tradicija, kultura, raznolikost, vojna, manjine, religija, domovina... Vsak od esejev, s katerimi Nebojša Lujanović v Fatalnih simetrijah problematizira dela in odnose nekaterih najpomembnejših pisateljev jezika in prostora, ki jim pripadamo, nas vodi do pojmov, glede katerih se bomo lahko razhajali in - zelo verjetno - polemizirali. V literarnih besedilih, ki jih izbere Lujanović, prepoznava presečišča širših družbenih silnic in, ko jih bere, ne sprejema napotkov o ločevanju in preozkih predalčkanjih nacionalnih kultur in književnosti. Njegove usodne simetrije, ti strukturni in vsebinski paralelizmi, ki jih najde v delih Andrića, Jergovića, Mlakića, Nikolaidisa, Vojnovića, Velikića, Kovača... se v tej hrabri knjigi spremenijo v izziv skrupuloznosti vsake nove raziskave in radovednosti vsakega novega bralca. Medtem ko sledi kulturnim študijem in sociologiji književnosti, inovativno prikazuje družbeno-kulturni kontekst sodobne hrvaške, slovenske, bosansko-hercegovske, srbske in črnogorske književnosti, je Lujanović oster, razkrivajoč in duhovit. In oseben. Kot vsak izvrsten esejist tudi v Fatalne simetrije ne pozabi vnesti svoje lastne sledi.