Foltrefer obravnava družbeno turbulentni čas mariborskih štiridesetih let 20. stoletja, ki je zaradi preloma epoh le redko obravnavan v isti sapi. To je pripoved o navdihujoči moči gosto razpredene nevidne mreže ljudi, ki je leta 1941 nastala kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda in bila zmožna z nenehno vznikajočimi interakcijami med ljudmi organsko delovati samo v ekstremnih razmerah med življenjem in smrtjo.
Arhivski viri, ki bistveno podpirajo pripoved monografije, so nastali v času informbirojevskih procesov, zaradi časovne bližine pa so zgodovinopisno izredno izpovedni. Spregovorijo nam o politični aktivaciji prebivalstva, ki se je do nastopa vojne zaradi nakopičenih kriz in posledičnega pomanjkanja družbenih perspektiv vdajalo apatiji in eskapizmu. Rdeča nit analize je silovita in protislovna kompleksnost Maribora, ki v monografiji figurira kot napaka, motnja v sistemu nacionalne zgodovine, saj ko govorimo o drugem največjem slovenskem mestu med zadnjo svetovno vojno, sintagma narodnoosvobodilno gibanje dvakratno obvisi v zraku – najprej kot narodno in nato kot osvobodilno.
Knjiga je obenem mikroskopski pregled družbenega tkiva v letih vojne, ki je ženskemu spolu z brutalno silo omogočila vstop v javno sfero. Ne nazadnje je Foltrefer tudi poklon slovenskemu učiteljstvu, saj so bili najtesnejši sodelavci osrednjega organizatorja mariborskega odpora Dušana Špindlerja učitelji in učiteljice.
