Germinal

Francoski pisatelj Émile Zola (1840-1902) je utemeljitelj, teoretik in največji pisec naturalizma. S ciklom 20 romanov Rougon-Macquarts (1871-1893), med katerimi velja za mojstrovino roman o rudarjih Germinal, je udejanjil lastne ideje, po katerih naj bi se literatura resničnosti približevala skoraj kot znanost, in dosegel velik uspeh. Izjemno pomemben in vpliven je bil njegov prispevek k liberalizaciji Francije ter njegovo sodelovanje v boju za socialno pravičnost in napredne ideje, zlasti njegova vloga v znameniti aferi Dreyfus in obračun s konservativnimi vojaškimi in političnimi krogi v članku Obtožujem! (J'Accuse!) leta 1898. Germinal (1885), trinajsti po vrsti in po mnenju mnogih najuspešnejši roman Zolajevega cikla, je postavljen v severno Francijo, v rudarsko in industrijsko regijo okoli mesta Lille, v 1860-ih. Zola se je pripravljal na pisanje tega romana in nekaj mesecev živel med rudarji, bil osebno priča stavki in celo delal v rudniškem jašku. V Germinalu opisuje dogajanje ob propadli rudarski stavki in nesreči v rudniku, pri čemer izčrpno oriše veliko število različnih likov. Prvič v literaturi je opisana pretresljiva beda in težak položaj rudarjev, ki jim življenje na robu lakote in bolezni zaradi nehumanih delovnih razmer povzroča skoraj živalske reakcije v želji po preživetju in jih spravlja v apatično stanje, v katerem se sprijaznijo s svojo usodo, tudi z nasiljem in krivicami. Osrednji in najuspešnejši »lik« romana so rudarske gmote, kolektivni lik, v opisu katerega je Zola dosegel svoj literarni vrh. Tematizirajoč družbeno neenakost Zola zagovarja ideje socializma in revolucije, čeprav vizionarsko napoveduje vse negativne posledice, ki jih bodo takšne ideje prinesle kasneje v zgodovini.
V hrvaščino prevedel Iso Velikanović.