Roman Thérèse Raquin (1867) je prva Zolajeva literarna uspešnica, prinesla mu je ugled in slavo, pa tudi povzročila škandal. Thérèse Raquin ni del njegovega obsežnega romanesknega cikla Rougon-Macquarts, v okviru katerega je ustvaril številna danes znana dela. Dogajanje Thérèse je postavljeno v središče pariške urbane revščine in malomeščanstva ter prinaša nenavadno zgodbo o strasti, prešuštvu, umorih in samomorih, fizičnem in psihičnem nasilju, ki je zgražalo, a hkrati navduševalo bralce ... Avtor je zato drugi izdaji Thérèse Raquin dodal predgovor, v katerem pojasnjuje svoja načela in polemizira s kritiki. Te, ki so ga obtožili nespodobnosti so po njegovem mnenju popolnoma napačno razumeli njegove namene. Ta predgovor velja za enega najpomembnejših Zolajevih programskih besedil. Glavna junaka, Thérèse in Laurent, sta skoraj živali, stroja, ki ju upravljajo nagoni, avtor pa je s tem romanom postavil temelje svojemu skoraj znanstvenemu, »kliničnemu« pristopu k literaturi. V hrvaščino prevedel: Božidar Zajčić.
Francoski pisatelj Émile Zola (1840-1902) je utemeljitelj naturalizma in eden najbolj znanih pisateljev. S ciklom 20 romanov Rougon-Macquarts (1871-1893), med katerimi velja za mojstrovino roman o rudarjih Germinal, je udejanjil lastne ideje, po katerih naj bi se literatura resničnosti približevala skoraj kot znanost, in pri tem dosegel velik uspeh. Izjemno pomemben in vpliven je bil njegov prispevek k liberalizaciji Francije ter njegovo sodelovanje v boju za socialno pravičnost in napredne ideje, predvsem njegova vloga v znameniti aferi Dreyfus in obračun s konservativnimi vojaškimi in političnimi krogi v članku Obtožujem! (J'Accuse!) izdanem leta 1898.
