Gospođa Sabina

Eugen Kumičić (1850-1904) je hrvaški pripovednik in dramatik v obdobju realizma, ki velja tudi za prvega naturalista v hrvaški književnosti. Roman Gospođa Sabina je izšel leta 1883 in spada v Kumičićev naturalistični cikel del, kjer pride do posebnega izraza avtorjeva ideologija. Kumičić nastopa kot oster kritik tedanje hrvaške družbe, ki vzroke za vse nesreče išče v tujcih in prerojenih posameznikih, ki lastno materialno korist postavljajo pred skupno dobro. V središču dogajanja tega romana je salon Lozarjevih, zbirališče najrazličnejših ljudi iz zagrebškega družabnega in kulturnega življenja, ki ga obvladuje naslovni junak dela. Sabinino notranje gibalo je želja po materialnem bogastvu, za katero so značilne laži in spletke, ki ne bodo obšle nikogar okoli nje, hkrati pa bo žrtvovala srečo lastne hčerke. Zapisani so številni negativni pojavi zagrebške družbe tistega časa (korupcija, hinavščina, pohlep po družbenem statusu in denarju), ki osebe v romanu vodijo v popoln moralni padec.