Iz knjig v knjigo

»Samo z osebno nravjo utemeljena presoja lahko določi, kakšne morajo biti pesmi, da vse skupaj ne spominja na novinarske članke, zapisane na način pesmi; se pravi v stihih, ki pa so tudi zgolj bolj ali manj nalomljeni pripovedni stavki. Kaj vse ni pesem? Peti pesem ali zapisati pesem? Zapeta pesem se ohranja skozi glasbo. Uglasbiti, skladati, pesniti. Skladaš skladbo, pesniš pesem. Uglasbljata oba: skladatelj in pesnik, skladateljica in pesnica. Povedati, prebrati pesem. Ljudska pesem, umetna pesem, ustvarek. Ponavljanje pesmi. Kdaj pesem postane ljudska? V čem se loči od umetne pesmi? Zgolj lastništvo? Ljudske pesmi se spreminjajo, nastajajo različice. Katera pesem ni izpovedna? Pomembno je, kako je izpovedana, kako lahko zaprede v svoje videnje sveta, kako širi svoj molk in s tem urok in uvid. Prava pesem vrže v tišino, da se lahko razklenejo vezi verzov in dajo svoj doprinos k zavedanju bralstva o tankočutnejših zadevicah. Na teh stezah se vidi, kaj res kdo ali katera lahko spesni, kaj vdela v svoje besedno okrasje. Besede so tedaj, ko je doseženo takšno soglasje, note, ki ne trpe sprememb, saj so najnatančnejši posnetek uglašenosti znotrajšnjega z zunanjim, tukaj s tam, zdaj z vedno. In smrt je zadnji izziv, saj bo najsvetejša pesem speta prav njej, ki si zasluži največ. In pesem postane osnova za žebranje, ponavljanje, kot ljudska pesem, popevka, svečana pesem.« - Andrej Lutman