Jajce

Jajce je sestrska pesniška zbirka knjige Škarje. Medtem ko v Škarjah svet zaide v času, v Jajcu izvemo, da se je v tem istem svetu medtem zgodilo še nekaj: v temno klet je ptič odložil jajce, nezemsko stvaritev, ki ne ustreza ničemur na tem svetu: tako se začne pesniška pripoved o – laži. Obenem se v mestu pojavi skrivnostni gospod Bel Zebub, »glava banke iz Levante«, in z njegovim prihodom zavlada red laži. A Jajce je mnogo več kot le moraliteta o tej »živalci mučno kratkih nog«, ki jo je sicer dokaj težko ločiti od resnice. Je tudi meditacija o fizikalnem in o fenomenološkem prostoru-času, o svetu reči, ki mu bomo za zmeraj pripadli po smrti, in o večnosti, ki je – kaj že? Večna resnica ali najbolj spretna laž? Ali pa morda – nič velikega in slovesnega, temveč nekaj komaj zaznavnega, kot snežinka neke davne ali prihodnje zime, ki nam poletnega dne pade v dlan?