Škarje

Pesniška zbirka Škarje je izšla leta 1975 pri založbi Obzorja v Mariboru. Dopolnjuje jo zbirka Jajce; po avtorjevi prvotni zamisli bi bilo deli mogoče združiti tudi v eni knjigi. Obe sodita v avtorjevo zrelo ustvarjalno obdobje. Strniša v Škarjah pesniško tematizira filozofski in fizikalni pojem časa. Čas prvenstveno ni dimenzija univerzuma, temveč dejstvo zavesti; pesniška pripoved Škarij se tako tudi začne s tem, kako je svet v času zašel. Časa na lepem nihče nima več, še malo prej je bilo jutro, ko že napoči večer. Pripoved ima tudi svojo etično dimenzijo; čas, ko nihče nima časa, je idealen za lažne preroke, ki ljudem prodajajo lažnega 'duha' v škatlicah. V nadaljevanju pa je čas vendarle predstavljen tudi kot neodvisna danost, ki človeški zavesti šele razpira svet in omogoča sleherno doživljanje. V to temeljno dvojnost se vpisuje še druga: čas obenem daje in jemlje, je tkanina, na kateri najdemo vse podobe sveta, in hkrati škarje, ki jim ne more nič ubežati.