Črtomir stoji ob Bohinjskem jezeru in si očita krivdo za smrt prijateljev. Obupan je, pokonci ga drži le še misel na Bogomilo. Spomni se Blejskega otoka , kjer jo je spoznal in sta bila srečna, dokler niso kristjani vdrli v naše kraje in se je odpravil v boj. Razmišlja že o samomoru, a ga pri življenju obdrži želja, da bi še enkrat videl svojo drago. Nenadoma privesla mimo ribič in ga povabi s seboj. Odpelje ga k slapu Savice, kjer ga naslednji dan preseneti Bogomila s krščanskim duhovnikom. Izve, da se je pokristjanila, nato pa ga celo prosi, naj to stori tudi on. Črtomir je ne razume, nato pa mu Bogomila pove, da verjame, da ga je Bog obdržal pri življenju, saj se mu je zaobljubila v primeru, da njen ljubi ostane živ. Vključi se tudi duhovnik, ki pove, da prinaša mir, Valjhuna pa obtoži, da je ravnal svojevoljno. Črtomir se res pusti krstiti in nato celo sam postane glasnik »prave« vere.
Predstavljamo naslovniško odprto slikanico, ki besedilo največjega slovenskega pesnika prikazuje v novi in osveženi luči, ki bo k branju pritegnila tako starejše kot tudi mlajše bralce. Delo sledi maniri že izdane slikanice Soči, ki je prejela posebno nagrado Kristine Brenkove za inovativno likovno interpretacijo klasike.S svojim sporočilom – naj je bila poudarjena svobodomiselnost ali Črtomirjev oziroma pesnikov umik in zlom, – je Krst pri Savici že od nekdaj poleg bralcev in raziskovalcev, privlačil tudi likovne ustvarjalce. Tokrat svoje videnje in doživljanje v meglo mitov ovitega pokristjanjevanja naših prednikov predstavlja mojster našega časa – Damijan Stepančič.
