France Prešeren (1800-1849) je slovenski pesnik iz obdobja romantike in gibanja za narodno osamosvojitev. Velja za narodnega pesnika in enega največjih evropskih romantikov. Pisal ni veliko, razen mojstrovine Sonetni venec je avtor slovenskega narodnega epa Krst pri Savici in pesmi Zdravica, ki je danes slovenska himna, je pa odločilno vplival na razvoj nadaljnje slovenske literature. Imel je težko življenje, bil je čustveno nestabilen (večkrat je poskušal storiti samomor) in imel težave z odvisnostjo od alkohola. Bil je zelo ustvarjalen in svobodomiselen, njegova dela in stališča so sprožala negativne odzive takratne avstrijske oblasti, družbene elite in cerkve. 1832 je spoznal Julijo Primic, hčer bogatega trgovca, kateri je posvetil svoj Sonetni venec (1833); ljubezen je ostala enostranska in neuresničena. Julijo je večkrat srečal, a nikoli se ji ni upal približati in ji izpovedati ljubezni. Čeprav se je njena družina odzvala skrajno negativno, sama pa povsem brezbrižna, je Prešeren s tem delom trajno poveličal svojo nesrečno ljubezen in jo spremenil v pesniško figuro, primerljivo z Dantejevo Beatrice ali Petrarkovo Lauro. Motiv svoje nesrečne ljubezni prepleta z motivom nesvobodne domovine. Šele po njegovi smrti, predvsem pa v zadnjih desetletjih 19. stoletja, v času zaostrovanja slovenskega boja za narodno osamosvojitev, je Prešeren v domovini dobil kultni status, ki se ga drži vse do danes. Cenjen je zaradi pesniške ustvarjalnosti, sloga in metaforike, ki ga uvršča med velike romantične pesnike, katerih pomen presega meje naroda in jezika.
Prevod Sonetnega venca je bil sestavljen z velikimi težavami prav zaradi stroge forme, saj vsak zadnji verz prejšnjega verza vsiljuje strukturo naslednjemu. V hrvaščino prevedel Gustav Krklec.
