La jeunesse d’Adrien Zograffi (Adrien Zograffi #2)

Otroštvo in mladost Adriena Zograffija potekata v bednem predmestju pristanišča Braïla, na bregu Donave. Adrien postane varovanec Codinea, dobrega velikana. Nato postane potepuh in osem let ima Mikhaïla za neločljivega spremljevalca. V Aleksandriji mu Le pêcheurs d'éponges pripoveduje o svojem življenju. Vsako od teh besedil bi lahko imenovali tudi Mes départs. S temi štirimi naslovi, ki sestavljajo La jeunesse d'Adrien Zograffi, nam Panaït Istrati, ki spominja na svojega junaka, ponuja pesem ljubezni, pravičnosti in svobode. Adrien, Dimijev nečak, mu odpre oči v življenje, ko sreča Codinea, nekdanjega kaznjenca, ki močno trpi zaradi svoje fizične grdote in ki se ga Adrien sprva obotavlja obiskati. Takrat odkrije človeško toplino, ki veje iz tega težkega in bednega življenja. Nato spozna Kir Nicolasa, od katerega se bo naučil srčnosti človeka in dela. Adrien, 17, brezbrižen do bogastva, želi uveljaviti svojo osebnost. Brez denarnih ambicij, ampak ljubezen do bližnjega, bratstvo in pravičnost, iskanje prijateljstva. In v tej novi epizodi se bomo naučili, da ne smemo zaupati videzu. Mikhaïl in Samoïla, zelo različna drug od drugega, bosta postala njegova prijatelja. S tem novim opusom nadaljujemo s spremljanjem Adrienove mladosti, njegovega zaključka šolanja in delavskih začetkov, nato pa njegovega padca v bedno življenje potepuha. Razmišljanja o otroku, njegovi podrejenosti človeku in njegovi prihodnosti med ljudmi. Četrta zgodba v ciklu Mladost Adriena Zograffija, zgodba o nesrečni in potepuški mladosti, o iskanju prijateljstva in svobode, z željo po spoznavanju drugega.