Les récits d’Adrien Zograffi (Adrien Zograffi #1)

S tem zvezkom se prične epska zgodba o Adrienu Zograffiju in članih njegove družine, generaciji Haidukov, teh častnih razbojnikov, ki so se v prejšnjem stoletju v Romuniji bojevali za obrambo potlačenih in revnih, zaljubljenih v svobodo, pravičnost in ljubezen. Istrati v čistem, jasnem, natančnem, a poetičnem slogu slika portrete značilnih likov ter naravo, ki je hkrati očarljiva, vendar brezobzirna do svojih prebivalcev. Adrien ponovno sreča svojega bratranca Stavra, ki mu pripoveduje o svojem otroštvu med materjo in sestro Kyro, katere kaotično življenje teče brez skrbi za denar. Zelo mlad, ločen od matere in sestre, bo na lastni koži izkusil življenje, polno težav in korupcije morale. To je priložnost za avtorja, da nam predstavi njegovo vztrajnost pri iskanju svobode, prijateljstva, ki bo z njim vse do njegove smrti. Adrienov oče, Anghel, je bil zaljubljen v najlepšo dekle v vasi in jo je poročil. A doživel je le nesrečo z njo, leno in umazano ženo. Usoda se je neusmiljeno spravila nanj in na koncu je postal pijanec in nevernik. Na smrtni postelji poskuša od Adriena doseči, da bi spremenil svoj način življenja, mu prikazoval grozote, ki bi iz tega lahko nastale, ter mu pripovedoval zgodbo o svojih prednikih med svojo agonijo. Ta zvezek predstavi glavne junake te sage, ki se konča s smrtjo Cosme in prihodom tiste, ki jo je najbolj ljubil, na čelo haidukov, Floaree Codrilor. Leto je 1854 in Floarea Codrilor spreminja taktiko svojih haidukov. Ne bodo več le kradli in kaznovali, ampak se bodo vključili v poskus vstaje, da bi zbudili ljudstvo in krenili na pot Revolucije. Začne zbirati vse haiduke po državi. Njegov glavni cilj: »... pravica drugih do sreče.«