Lističi

V ozadju mojstrske literarne fikcije prepoznamo številne zgodovinske like: med njimi so pisateljev stric Albert Širok ter vrsta osebnosti iz sveta umetnosti in kulture ‒ Ivan Cankar, Italo Svevo, Vladimir Bartol, Srečko Kosovel, Ciril Kosmač, Edvard Kocbek, Avgust Černigoj pa tudi Albertov brat, mladinski pisatelj Karel Širok, ki je bil kot član organizacije TIGR leta 1942 ustreljen v Dragi pri Begunjah. A lističi, na katere si glavni protagonist romana sproti ali s časovne distance več let zapisuje dnevniške beležke in ki se v nekem trenutku, iztrgani iz dnevnika, premešajo v povsem samosvoj vrstni red, so veliko več kot zgolj dragocen dokument trpkosti nekega konkretnega prostora in časa: fragmentarno zasnovani roman ponuja virtuozno meditacijo o večnih temah človeštva. Z izrazitim eruditskim zamahom in s pretanjenostjo lirika se Dekleva dotakne vprašanj svobode in nasilja, jezika in spomina pa tudi umetnosti kot mogočne kreativne sile, ki je na sledi neulovljivosti življenja, kot bi ga želela vsaj za hip udomačiti samo zato, da bi na koncu priznala njegovo premoč. »Ali ni življenje podobno drevesu«, se sprašuje pisatelj, »ki mu ne vidim korenin in komaj kdaj zaslutim njegovo trdnost, privabi pa me s trepetanjem lističev?«