Ljudje z Otoka

Na otoku cvetja, kamor avtor na dopust in krajše obiske prihaja že skoraj 35 let, je prebivalcev vedno manj in so vedno starejši. Čeprav po vseh teh letih še ni prepričan, da dovolj dobro pozna morje, otok in njegove prebivalce, v svojih novelah slika usode ljudi, ki ga za zmeraj zaznamujejo. Zunaj dvomesečne turistične sezone, ko se spremenijo v natakarje, kuharje, taksiste in pobiralce pristojbin, so precej sami in osamljeni. Iz zemlje se v teh krajih težko kaj iztrga, tu ni zdravnikov in razen v turistični sezoni se tu ne da zaslužiti za življenje. Avtor v otočanih ne vidi le preprostih ljudi, ampak tudi njihov neizprosen boj za obstanek. To je tudi otok žensk: zgodbe o vdovah in čakajočih materah, ki so ostale same, ker so se njihovi možje in otroci podali v svet, da bi našli lažji in boljši način preživetja. Življenje ljudi majhnega otoka doživlja kot neke vrste jadransko balado, ki jo mojstrsko stke v prozo, polno atmosfere in življenja.