Napoleon

Alexander Dumas, zgodovinar iz 19. stoletja, je Napoleona, svojega recimo sodobnika, v biografiji ujel kar najbolj pristno, s pomočjo tisoče spominov Napoleonih oboževalcev in sovražnikov. Napoleon je bil že pri tridesetih letih gospodar Francije. Vojaško kariero je začel kot topniški podčastnik, leta 1793 pa je po zavzetju Toulona britanskim silam, ki so pomagale francoskim rojalistom, hitro napredoval v vojaškem činu. Po vojaškem pohodu v Egipt se je leta 1799 skrivaj vrnil v Pariz, kjer je izvedel državni udar in se imenoval za prvega konzula. Na ta način je dosegel neomejeno politično oblast. Pet let kasneje se je okronal za francoskega cesarja. V prvem desetletju 19. stoletja se je vojskoval s skoraj vsemi večjimi evropskimi silami, nad celinsko Evropo pa je prevladoval z nizom zmag – najbolj znani sta tisti pri Austerlitzu in Friedlandu – ter s sklepanjem zavezništev, imenovanjem ožjih sodelavcev in družinskih članov za vladarje oz. ministre v državah s francosko prevlado. Vse, kar si bralec z zanimanjem za zgodovino in zgodovinske pustolovščine lahko želi, mu Damas ponudi, pri čemer ne pozabi niti ene podrobnosti o kapitanu Topu, malem kaplaru, njegovih slavnih razglasih, muhastem obnašanju, vojaški časti in neverjetni strateški sposobnosti. Beremo o samotarju, ki mu je usojeno, da bo največji, ki ima za vzornike Hanibala, Aleksandra Velikega in Karla Velikega. Vidimo, kako skromna in odmaknjena duša, ki trikrat prebere vse knjige v bližnji knjigarni, zraste v vojskovodjo največjega formata, prekaljenega z življenjem, vztrajnostjo in pogumom. Katastrofalna francoska invazija na Rusijo leta 1812 je bila prelomnica ne le v Napoleonovem življenju, temveč tudi v zgodovini Evrope. Invazija je zdesetkala njegovo veliko vojsko, ki ni nikoli povrnila svoje nekdanje moči. Leta 1813 ga je šesta koalicija porazila pri Leipzigu, okupirala Francijo in ga aprila 1814 izgnala na Elbo. Manj kot leto kasneje se je Napoleon vrnil v Francijo, ponovno prevzel oblast, vendar je vladal samo sto dni, do poraza pri Waterlooju junija 1815. Zadnjih šest let svojega življenja je preživel pod britanskim nadzorom na otoku Sveta Helena. Napoleonovo življenje je dragulj za bralčevo domišljijo, njegov pogum ogenj za dušo, in to nam je danes dostopno, ker je Dumas uspel to mojstrsko prenesti na papir.