Ordesa

Moški, ki ga v Ordesi Manuela Vilasa srečamo, ko razmišlja o nedavni smrti svojih staršev, je pisatelj. Ni uspešen niti neuspešen, povprečno zavidljiv in frustriran, je pisatelj, ki v svojih petdesetih letih želi povedati, kaj se je zgodilo (ali kaj verjame, da se je zgodilo) z njim, njegovim očetom in materjo, z ljubeznijo in zakonom, z ljudmi, ki jih je poznal, in zemljo, na kateri je odraščal... Kot na straneh najintimnejšega dnevnika, bo pisal o pogrebih in revščini, o ločitvi in odvisnosti, in nekako čudežno - tiste, ki jih znajo izvesti le najboljši - življenje tega španskega pisatelja nam bo nenadoma postalo neskončno znano. V čudovitih fragmentih nežnosti in bolečine, dolgoročnih porazov in kratkotrajnega veselja, v tej uspešnici iz popolnoma drugačne snovi bomo prepoznali svojo lastno. Ordesa, vasica ob vznožju Pirenejev, je dala ime in barvo nepozabnemu romanu Manuela Vilasa. Rumena je barva duše, piše Vilas. Rumena je barva, ki govori o preteklosti. In sijaj, ki spremlja rumeno - razumel bo vsak, ki bo prebral Ordeso - pripada le najboljši literaturi.