Pod milim nebom

Skupna nit vseh petnajstih zgodb sta samota in sprememba. Gre za trenutke, ko je človek sam s svojimi mislimi tik pred, tako misli, spremembami v življenju. Včasih do sprememb ne pride, če pa do njih pride, spremembe ne prinesejo tistega, kar smo si predstavljali v svojih mislih. Oziroma ni vedno pozitivna. Leta in leta sanjamo o spremembah, ko pa se zgodijo ugotovimo, da včasih prinesejo več slabega kot dobrega. In tako so kratke zgodbe polne preobratov. Preobratov, ki močno zamajejo notranji svet glavnih junakov. Se upamo upreti? Si upamo spremembam naproti? Upori in spremembe prinesejo kaj pozitivnega? Včasih, velikokrat pa tudi ne. Velikokrat je tako, da šele, ko nekaj izgubimo, to znamo ceniti. Ni vse zlato, kar se sveti. Predvsem pa, kot pravi Sylvaine Tesson, jeza slovansko dušo, ki mu je zelo ljuba, značilno to, da verjame, da je najprej treba trpeti, da lahko stvar ceniš. Ni čudno, da so samotni kraji in ljudje, ki živijo v samoti večkrat del njegovih kratkih zgodb. Tudi njega namreč samota zelo privlači, leta 2010 je celo za pol leta zapustil človeško družbo.  Zbirka kratkih zgodb Pod milim nebom je bila ob izidu leta 2009 nagrajena s strani Francoske akademije in žirije Goncourt.