Danes že skoraj kultna knjiga V sibirskih gozdovih je dnevnik, ki ga je Sylvain Tesson pisal v šestmesečni osami na bregu Bajkalskega jezera od začetka februarja do konca julija 2010. Dnevnik je sicer označen kot esej, a se na trenutke bere kot pikareskni roman: po definiciji narativnega besedila, ki predvideva, da se protagonisti v toku časa in skozi dogodke spremenijo, vidimo, da lahko to perspektivo prenesemo na posameznika, ki v osami dela na sebi. Sylvain Tesson se zavleče v gozdove, da bi izvedel, ali ima kaj notranjega življenja, in pri tem odkriva postulate odrasti, ki jih mora upoštevati za preživetje v divjini: vsak dan naseka drva, zakuri peč, odide po vodo v luknjo, ki jo zvrta v zaledenelo Bajkalsko jezero, skuha kavo in tako naprej, da mine dan. Ob vsakdanji rutini prebira svetovne klasike, ki jih je prinesel s seboj, seveda ne gre brez Robinzona in kriminalk, ne manjkajo pa niti filozofske razprave Jüngerja ali Hegla in Rousseauja ter zapisi puščavnikov. Poleg tega se izčrpno ukvarja s sivo energijo in ogljičnim odtisom ter z raziskovanjem okolice v snegu in ledu, ko pa se ta začne taliti, tudi v pričakovanju medveda. Družbo mu delajo siničke, proti koncu dva psička – in če še marca razmišlja, ali bo sploh zdržal v samoti, mu je julija žal, da mora oditi.
Knjiga je izšla leta 2011 pri založbi Gallimard in je istega leta dobila nagrado Médicis essai, prevedena je v številne jezike, po njej so leta 2016 posneli tudi film.
