Privlačnost praznine

Privlačnost praznine je gotovo edinstvena in posebej dragocena Jančarjeva knjiga. V njej so združeni premisleki o eni sami temi, literaturi. Knjiga ni kakšna sistematična študija, njen nastanek je nekako samodejen, plod treh desetletij. Pred nami je zbirka fragmentov, prebliskov ob branjih, nekakšen bralski dnevnik. Najbolj preseneti ugotovitev, da so Jančarjeve refleksije, ne glede na čas nastanka, vseskozi neverjetno plastične, njihov snovalec zagrizeno zasleduje človekovo nemirno usodo in njen odzven v prebranih knjigah. Časovna distanca je kljub vsemu zadostna, da moremo brez zadržkov občudovati avtorjevo individualizirano gledišče, ki se ni nikoli utopilo v mlakuži enodnevnih trendov. Takšna bralska pozicija pa preko ovinka marsikaj pove o Jančarjevi avtopoetiki. Vrhunska ustvarjalnost ni mogoča brez samopremisleka, brez lociranja temeljnih koordinat neskončne domišljije. Drago Jančar je klasik slovenske literature; že danes moremo z gotovostjo zatrditi, da so njegove novele, drame in romani ena najmarkantnejših dogodivščin slovenske literature vseh časov.