Samost / Aloneness / Alleinsein

Svetlana Makarovič obsežno črpa iz folklore, zlasti iz baladne poezije. To virskega bogastva razvije na izrazito individualen način, z zvestim ohranjanjem ritma in leksika tradicionalne balade; njeni srhljivi baladi govorita o dehumaniziranem značaju sodobnega sveta. S svojo poezijo Svetlana Makarovič oživlja številna bitja iz slovenske mitologije, ki so bila bolj ali manj potisnjena v pozabo: desetnica, kresnik, spomladanska boginja Zeleni Jurij, Pehtra, sojenice, škopnik in drugi. Pan-evropska razsežnost njenega dela velja ne le na formalni ravni, ampak tudi v smislu umetniške vrednosti njene poezije: tako kot strukture Makarovičevih balad povezujejo slovensko dediščino z tradicijami drugih evropskih narodov, tako tudi njen umetniški vidik izvira iz slovenskega pogleda na svet, ga presegajo v univerzalno pripoved o človeški usodi. Svetlana Makarovič je velika evropska, pa tudi slovenska, pesnica.