Še lunin prah bi pobral iz belih

Matej Mertik je slovenski avtor, ki v svojih delih prepleta znanstveno in lirično ustvarjalnost. Njegova dela, med katerimi so romaneski prvenec Kapitan, na Zemlji izginjajo marjetice, literarna potopisa Tri srca – Prlekija in Polet nočnega papagaja ter pesniška zbirka Likalnik na muhte, zaznamujejo domiselni pripovedni pristopi, v katerih se razodeva lirski subjekt, ki svet doživlja in dojema na svoj način. Poleg literarnega ustvarjanja je aktiven tudi na znanstvenem področju. Kot znanstveni sodelavec je deloval v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi, kjer je sodeloval v skupini za zaščito in električno celovitost naprave pri zagonu velikega hadronskega trkalnika (LHC). S svojim delom pomembno prispeva k razvoju informacijskih tehnologij in umetne inteligence v Sloveniji ter k promociji znanosti in umetnosti v širši družbi. Še lunin prah bi pobral iz belih je njegova četrta pesniška zbirka in sedma samostojna knjiga.