Mokri vinogradi in vijuge, ki so se razlile v deževno nebo. Zunaj mirno dežuje. Od nekod je prineslo rumeni dežni plašč. Deževne kaplje gledajo sebe, kako se iz vode dvigajo navzgor, in potem drugič padejo na rosna tla. Pojavi se rumeni dežnik, voda odteka med listi, nato v izbi zasije topla rumena jopa, zunaj gosto dežuje, kot pike v tem deževnem popoldnevu padajo rumeni okvirji, rumen cekin, rumeni pujs, samo rumene ceste, ki bi se odvile v nebo še manjkajo, da bi orumenelo listje in bi se deževni dan osušil v grozdne jagode, ki se spreminjajo v mlado vino.
Matej Mertik je slovenski avtor, ki v svojih delih prepleta znanstveno in lirično ustvarjalnost. Njegova dela, med katerimi so romaneski prvenec Kapitan, na Zemlji izginjajo marjetice, literarna potopisa Tri srca – Prlekija in Polet nočnega papagaja ter pesniška zbirka Likalnik na muhte, zaznamujejo domiselni pripovedni pristopi, v katerih se razodeva lirski subjekt, ki svet doživlja in dojema na svoj način. Poleg literarnega ustvarjanja je aktiven tudi na znanstvenem področju. Kot znanstveni sodelavec je deloval v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi, kjer je sodeloval v skupini za zaščito in električno celovitost naprave pri zagonu velikega hadronskega trkalnika (LHC). S svojim delom pomembno prispeva k razvoju informacijskih tehnologij in umetne inteligence v Sloveniji ter k promociji znanosti in umetnosti v širši družbi. Nimfe, ljubice vseh morij je po zbirki Likalnik na muhte njegova druga pesniška zbirka in peta samostojna knjiga.
