Siringa

Pesmi Cvetke Bevc, zbrane pod naslovom Siringa, so pesničin dvogovor s starimi grškimi bogovi. Dolge, valujoče, grajene simetrično, so »skoraj nekakšne pindarske ode prebivalcem Olimpa, ki je danes le še gora, a nekoč, ko je svetu še vladal mit in se je logos šele prebujal, je bil prebivališče bogov. Kot zapiše pesnica sama, je ob svojem pogostem obiskovanju Grčije nekoč na obali otoka Rodosa našla Panovo piščal, urezano iz trstike. A trstika je bila nekoč lepa nimfa Siringa, v katero se je zaljubil Pan, polčlovek polkozel. K pesničinim golim nogam je morje naplavilo piščal, ki jo je poklicala, naj piše pesem, pesmi,« je v spremni besedi zapisal Ivo Svetina.