Sveta poroka

Dvojčka Jurij in Mara sta ob rojstvu ločena, da bi se kasneje znova našla, se poročita, da bi se kruto razšla, se vzljubita, da bi se sovražno prezirala − ujeta sta v krvavem krogotoku, ki nenehno prehaja iz življenja v smrt in nazaj v življenje. Njuna žalostna zgodba je dolžnostna daritev bogovom, ki terjajo svoj davek, da bi ohranjali red stvari v prid ljudem. A protagonisti v tej epski pesnitvi niso le lutke v rokah bogov. Skozi mogočen in živ poetični jezik v zaklinjevalskem ritmu heksametra nihajo med pokornostjo bogovom in magnetom strasti: blodijo po močvirnatih krajinah hrepenenja, mežikajo skozi meglice prividov in se pred neurji maščevanja zatekajo pod krošnjo arbor mundi, drevesa sveta. A zla slutnja je za človeka, ki se lastni usodi ne boji pogledati v oči, vedno zlovešče blizu. Starodavni mit v Žabotovi Sveti poroki čarobno oživi, kot bi vseskozi ždel v podtalju nezavednega in čakal, da se naseli in povsem udomači v tej avtorjevi epski stvaritvi. Pisatelj Vlado Žabot prihaja iz prekmurskega okolja. Rojen je leta 1958 v Šafarskem pri Razkrižju. Diplomiral je iz slovenščine in primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti. Dela kot publicist in samostojni književnik. Je pobudnik in organizator vsakoletne nagrade za najboljši slovenski roman kresnik.