Svježe obojeno

Gledajoč TV oddajo o izkopavanju masovnega grobišča, Klara že vnaprej ve, da sta tam dve otroški okostji, njeni materi pa se zdi, da je prišel čas, da ji pove vse o njunem pobegu iz Bosne. Klara in njena mati sta v Švedsko prišli kot begunki iz Bosne in Hercegovine, danes, dvajset let kasneje, pa Klara še vedno obsedena z otroškimi lutkami v izložbah, čeprav se le bežno spominja svojega otroštva. Ko ji umre mati, Klara na podlagi njenih zgodb napiše besedilo o svojem reševanju iz vojne, ki ga poimenuje Beg v Egipt. V romanu Svježe obojeno Mlakić vzpostavlja direkten dialog z romanom Cesta Cormaca McCarthyja, ko piše edinstveno, doslej neizpovedano zgodbo o vojni v Bosni. Svježe obojeno obravnava mnoga vprašanja: razmerju med starši in otrokom, sreči in trpljenju, preteklosti in sedanjosti, toda Mlakić najbolj izpostavlja brezčutnost sodobnega časa. Svježe obojeno je roman, ki nam pove, da brez poznavanja preteklosti, brez vtisa svojega prsta na sveže pobarvani površini kot znamenja nas danes in včeraj, vseeno ne moremo iti naprej.