Temeljni aspekti in principi teorije literarnega prevajanja

Pričujoča študija opredeljuje in skuša reglementirati žariščne probleme literarnega prevajanja. V njenem središču je kriterij ekvivalence – kot univerzalni, kompleksni in diferencirani princip prevodne enakovrednosti. Osrednji motiv in teroretska novost študije je nov normativni teoretski model, ki prinaša kriterialni aparat za solidno literarno prevajanje ter inštrumentarij za literarno prevodno kritiko, s tem pa vzpostavlja most med teorijo in prakso literarnega prevajanja. Prevodni praksi, ki se (pre)pogosto udejanja na zgolj intuitivni ravni, daje na voljo razvidno in pregledno racionalno oporo, literarno prevodno kritiko pa preusmerja od linearnega prijema h kompleksnemu uvidu v problem literarnega prevoda. Štefan Vevar, mag. germanistike, višji kustos, prevajalec zlasti velikih imen nemške književnosti (Fontaneja, Novalisa, Musila, Dürrenmatta, Stifterja, Brocha, Goetheja, Grassa), prevodni kritik.