Tolažba nočnega neba

Roman je osrednji del zgodovinske trilogije o slavnem srednjeveškem perzijskem matematiku, astronomu, filozofu in pesniku Omarju Hajamu. Prva knjiga, Seme smrti, govori o življenju mladega Hajama, ki šele začenja svojo znanstveno in umetniško kariero, Tolažba nočnega neba pa pripoveduje o Hajamovi zreli dobi, o vrhuncu njegovega uspeha, ko je kot avtor novega koledarja deležen velikih priznanj, kar mu zagotavlja status dvornega astronoma in velik dohodek. To je tudi čas Hajamovega usodnega prijateljstva s proslulim učenjakom in verskim fanatikom Hasan ibn Sabo, čas, ko se v državi začnejo nemiri: uporniki prevzamejo večji del cesarstva in ustvarijo ločeno državo. Pripravljajo se verske vojne, nekoč mogočno cesarstvo pretresajo dvorne spletke, pojavljajo se teroristične skupine. Karahasan se pri mojstrskem pisanju opira na svoj izbrušeni slog in eruditsko poznavanje zgodovine, pri čemer prikaže razkošje vzhodnjaške tradicije in modrosti.