Vonj po strahu

Potem ko je v drugem delu, Tolažbi nočnega neba, pisatelj predstavil Sabahovo teorijo pajkove mreže kot načina sejanja strahu in doseganja političnih ciljev, nas tretji, psihološki roman povede v Hajamovo samotno starost v rodnem mestu. Bolni in zagrenjeni starec premišljuje o preteklosti, na katero je tragično vplival prosluli, karizmatični, osamljeni starec z gore. Toda v ospredju je Hajamov kot dialog zastavljeni odnos z mladim Bosancem Vukcem, v čigar družbi preživlja zadnje leto življenja. Med protagonistoma se odvija obojestranski proces učenja: eruditski vseznalec Hajam neukega Vukca uči pisanja, matematike in drugih ved, Vukac pa ostarelega modreca videti tisto, kar je neposredno prisotno v danem trenutku. Zaključek trilogije poveže zgodovinski dogajalni čas s sedanjostjo, ko bosanski begunec na Norveškem po spominu zapisuje skrivnostni roman o Hajamu, ki je zgorel ob požigu sarajevske knjižnice. Kar beremo, je dobesedno pripoved pepela.