Za Z.

Prva pesem pričujoče dvojezične pesniške zbirke pesnice Karmen Zupančič se začne z verzoma: »Včasih živim samo na površju. / Zapravljam dneve kot drobiž.« Ali če navedem še tankočuten prevod v hrvaški jezik pesnika in prevajalca Željka Perovića: »Ponekad živim samo na površini. / Trošim dane kao sitniš.«Uvodna pesem praviloma daje pesniški zbirki značilno barvo in intonacijo. V sebi kdaj skriva višino ali prostranost neba, spet drugič sidro, ki prizemljuje, središči ali s svojo težo, negibnostjo in zgoščenostjo kontrastira poroznost in prhutavost vseh ostalih verzov. Takšna ali drugačna - nekaj je gotovo, prva pesem zmeraj odpira vrata. V njej se skriva prag, čez katerega stopi bralec. Je nagovor, hkrati pa vabilo in iniciacija v zbirko.