Zar je to čovjek

Je naslov romana "Zar je to čovjek" vprašanje ali trditev? Deluje kot vprašanje, vendar je vprašaj namenoma izpuščen. Morda nikoli v zgodovini književnosti odsotnost enega samega ločila ni povzročila tako boleče dvojne pomenskosti. Kot kemik je Primo Levi vedel, da je raznolikost snovi odvisna od majhnih, skoraj neopaznih odstopanj v strukturi atomov. V alkimiji književnosti, na poti od gole besede, preko razumevanja in tolmačenja, vse do pozabe, je negotovost še strašnejša, spremenljivk je preveč, in ko tej mešanici dodamo še isto sestavino - Auschwitz - zaradi katere je postalo nemogoče pisati poezijo, se pojavi grožnja predaje, obupa... Se torej moramo predati? Vprašanje je napačno postavljeno. Treba je vložiti vso svoje premoženje, in to je vsakodnevno prejemanje kruha, da bi pridobili bogastvo, običajna žlica za juho. V svetu brez vprašaja. Velikost romana "Zar je to človek" je v tem, da o največji strahoti vseh časov, ko ljudje niso imeli niti pravice do žlice, Primo Levi piše z nenavadnim mirnim. Iskanje ravnotežja med lastno bolečino, ki bi najraje kričala (ali obtičala v tupi apatiji), in grenko čustveno disciplino, s katero je ta roman napisan, ni samo izogibanje patetiki. To je veščina književnega genija.