Zgodbe iz podtalja

V tesnobnih svetovih, ki jih Aleš Jelenko (p)opisuje z zavidljivo bravuroznostjo, se zdi, da je končni zmagovalec strah. Zdi se, da je že vse določeno in da se ničesar ne da spremeniti. Smo točno tam, kamor sodimo. Vendar pa je Aleš Jelenko v svoje krajine umestil tudi pesnice in pesnike, pisateljice in pisatelje. Niso slutnja, pač pa potrditev, da nekje, verjetno celo bližje, kot se zdi na prvi pogled, obstajajo drugačni, boljši svetovi. Lahko jih najdemo že za sosednjimi vrati. Samo včasih je pot do sosednjih vrat dolga, predolga. Iz spremne besede Sebastijana Preglja