Zapiski iz mrtvega doma

Zapiski iz mrtvega doma, ki so poleg Ponižanih in razžaljenih najbolj avtobiografsko delo Dostojevskega, zasedajo v pisateljevem ustvarjanju in v ruski literaturi nasploh posebno mesto. To je pravzaprav prvo veliko delo v ruski literaturi, ki govori o taborišču – tudi katorga, v kateri je bil Dostojevski zaprt štiri leta, je bila namreč neke vrste taborišče. Gre za prelomno delo, ki opisuje obdobje, v katerem se je Dostojevski duhovno prerodil. »Ta začetniška knjiga je v svojem času postala senzacija in vir, iz katerega je Dostojevski črpal svojo celotno odraslo prozo. Lev Tolstoj je zapisal, da ne pozna »boljše knjige sodobne literature«. Stopetdeset let pozneje so Zapiski iz mrtvega doma še vedno izjemen literarni eksperiment, ki zmore pretresti in ganiti svoje bralce. - Robert Bird, avtor biografije Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega« »Pravzaprav gre za dotik z bralci vseh naslednjih generacij in njihove kulture, ki je od nekega trenutka neizbrisno zaznamovana prav s - Fjodorjem Mihajlovičem Dostojevskim.« - (Delo). Fjodor Mihajlovič Dostojevski (1821–1881), ruski klasik, ki v svojih najznamenitejših delih, med katera sodi predvsem tako imenovano peteroknižje (Zločin in kazen, Idiot, Besi, Mladenič in Bratje Karamazovi), skuša prek opisovanja izjemnih, največkrat ekstremnih dejanj ali oseb upodobiti najgloblje dileme človekove duše ter posledice človekovih odločitev.