Autobiografija

Mislim, da nima smisla pisati predgovora k avtobiografiji. Če ima človeško življenje predgovor, je ta tako intimne narave, da se o njem sploh ne piše. Potrebujem pa predgovor, da opravičim svoje početje te naloge – pisanja biografije –, ki jo običajno opravljajo propadli politiki, izgnani vladarji, brezposelni upokojenci, nekdanje dvorne dame in člani akademije znanosti. In zaradi te utemeljitve moram to prvo poglavje posvetiti predgovoru. Nekoč je bil zame cel lov. Vse, kar me je srbelo pisati, me je začelo praskati, tako da sem postal nekakšna pisna naloga za vse tiste, ki so – to je razumljivo – svoje literarne vaje začeli s kritiko. Vsi so na glas trdili: da nimam ne duha ne talenta. Ker so mi s tem ustvarili nekoliko sloves človeka brez duha in talenta, se je začelo šepetati, da mi ta sloves daje zadostne kvalifikacije za člana akademije znanosti in umetnosti in da lahko pričakujem, da bom kadar koli izvoljen. Ker mora vsak akademik napisati svojo avtobiografijo in ker naši akademiki potrebujejo več let, da opravijo to delo, nekateri pa so umrli, ne da bi dokončali tako veliko in pomembno delo, in do danes ni nič znanega o njihovem življenju ali njihovem znanstvenem delo – zato sem se odločil, da svoj čas posvetim zbiranju gradiva za svojo biografijo. To me je predvsem vodilo, ko sem se odločil pisati to knjigo. Opis tega življenja sem začel s svojim rojstvom in ugotovil, da je to najbolj naraven začetek. Izhajajoč iz tega dejstva se nisem poglabljal v stvari, ki so bile pred mojim rojstvom, saj verjetno o tem ni podatkov. Svojo avtobiografijo sem končal s poroko, saj sem ugotovil, da po poroki človek nima avtobiografije. Navsezadnje je čas od rojstva do poroke eno samo obdobje (s številnimi podobdobji) v človeški zgodovini. Podobno kot v zgodovini Srbov čas od naselitve na Balkanski polotok do propada imperija na Kosovu predstavlja eno samo veliko obdobje z mnogimi podobdobji. Tudi v človekovem življenju bi lahko obdobje od rojstva do poroke, tako kot v zgodovini, imenovali obdobje »od priselitve do propada«. Tako kot bi lahko obdobje, ki sledi, v življenju enako lepo poimenovali kot v zgodovini obdobje »suženjstva in trpljenja«. – Branislav Nušić