B52

Nov roman Dušana Čatra se ukvarja s človekom in z njegovo usodno resnično minljivostjo. Protagonist doživlja krizo srednjih let, ki se začne s selitvijo odrasle hčere v tujino. Postavljena pred dejstvo, da je njuno starševstvo minilo, se tako protagonist in njegova življenjska sopotnica soočita s partnerstvom. Časa zase imata zdaj na pretek, a se prav s to svobodo ne znajdeta najbolje; prazen prostor, ki je nastal, par pravzaprav ne zna zapolniti ne s partnerstvom, ne z bližino, kaj šele z obujanjem nekdanje medsebojne ljubezni. Prelom romana se zgodi, ko partnerica v posteljo pripelje ljubimca in se protagonist odseli. V miru, odmaknjenosti pa tudi malce razvratniške svobode tako išče svoje mesto v svetu, ki pa ga skozi roman plast za plastjo vodi k ljubezni. Roman bi tako lahko označili kot alegorijo sodobnega časa, v katerem vsi želimo biti karseda svobodni individuumi brez obveznosti, kompromisov in odrekanj, ki jih prinašajo partnerski odnosi, a vendarle prav to iščemo. V tem smislu tudi protagonist svoje iskanje zaključi nekje blizu doma.