Dogajanje Begovićeve enodejanke Škofov nečak (Biskupova sinovica) je postavljeno v francoski Orleans 18. stoletja, v čas rokokoja, na noč poroke starca Markiza de Chapeaurougea in mlade škofove nečakinje Jeanne-Marie, ki zaradi ljubezni do škofovega paža Gastona namerava prevarati novega moža in z ljubimcem pobegniti v Pariz. Dramo uokvirja svojevrsten lik škofa, ljubitelja Voltairovega dela, čigar portret nad posteljo ga vsak dan spominja na njegove lastne burne dni v Parizu ... Drama je ena najvidnejših Begovićevih enodejank, zbrana v knjigi Male komedije (Zagreb, 1921). Prvotno je bila objavljena leta 1910 v »Almanahu srbskih i hrvatskih pripovednikov«, leto pozneje pa je cenzura prepovedala njeno uprizoritev na odru zagrebškega HNK zaradi lika svobodomiselnega škofa in občutljive tematike - erotične vsebine, ki je v Begovićevih delih stalno prisotna.
Begović je eden najpomembnejših in najplodnejših hrvaških modernističnih pisateljev, inovativen pesnik, romanopisec, predvsem dramatik, gledališčnik in prevajalec. Njegove drame so uprizarjali tudi v tujini, poseben odmev pa je imela njegova psihološka drama Bez tretjega (Bez trećeg), dramatizacija zadnjega poglavja njegovega obsežnega romana Giga Barićeva, pa tudi ekspresionistična eksperimentalna drama Pustolov pred vratima. Je avtor popularne komedije Amerikanska jahta u splitskoj luci in libreta za Gotovčevo opero Ero s onaga svijeta.
