Begovićeva drama Božji človek (Božji čovjek) (1924) prešuštvo in spolnost umešča v eksotično in mitično dalmatinsko Zagoro. Mara, mlada ženska s prebujeno spolnostjo, ki hrepeni po idealni ljubezni, je »razpeta« med vitalnim in fizično privlačnim hajdukom Krstanom ter svojim zaročencem, pozneje možem, duhovnikom Damjanom, pridigarjem duhovne ljubezni. Ljubezenski zaplet se skozi Damjanove pridige poglablja in postaja »prispodoba o življenju, o boju duše in telesa, o grehu, obžalovanju in odpuščanju, o sublimaciji 'čutne erotike v duhovno'« (Senker).
Begović je eden najpomembnejših in najplodnejših hrvaških modernističnih pisateljev, inovativen pesnik, romanopisec, predvsem dramatik, gledališčnik in prevajalec. Njegove drame so uprizarjali tudi v tujini, poseben odmev pa je imela njegova psihološka drama Bez tretjega (Bez trećeg), dramatizacija zadnjega poglavja njegovega obsežnega romana Giga Barićeva, pa tudi ekspresionistična eksperimentalna drama Pustolov pred vratima. Je avtor popularne komedije Amerikanska jahta u splitskoj luci in libreta za Gotovčevo opero Ero s onaga svijeta.
